Za nama je kar naporen vikend oz. dvojna razstava na primorskem. Prvič sem doživel kako je to, če je preveč psov na enem prostoru. Razstava v Portorožu je bila iz tega vidika res grozna, ker smo bili natlačeni kot sardine, hm ali pa še bolj. Umag, veliko bolj lep.
Imel sem vsaj to ugodnost, da sem prespal iz petka na soboto in iz sobote na nedeljo v Umagu, kar je bil zame sploh pogoj, da grem na obe razstavi v enem dnevu. Neugodno je bilo pa predvsem vreme! Sedaj ko to pišem je zunaj prav lep in sončen dan in se počutim rahlo okoli prenesenega, ampak kaj čmo vreme ima svoje muhe.
Petek in soboto je bilo oblačno, mokro, mrzlo, deževno in še pihalo je! A sem še kaj spustil? V Portorožu so mi dejali, da je pravzaprav tako bolje ker je lahko v teh halah peklensko vroče. Sam sem mnenja da je sonce vseeno bolje in se bom pustil prepričati v nasprotno, ko ga spet vidim na naslednji razstavi.
Pa rezultati? Ja, spet mi je speljala PRM italijanka, ki me je premagala že v Celju. Bolje se je uvrstila tudi avstrijka, ki naju je prelepotila v Hrušici. Je pa prvi razstavni boj, ki mi je dejansko dal občutek tekme. Sodnik nas je sprehajal, gledal, ocenjeval in se kar ni mogel odločiti kateri je lepši. Na koncu nam je povedal, da smo vsi trije zelo lepi bigli, da pa se je za italijanko odločil ker ima lepše kote ali nekaj takega. Dobila sva odlično oceno in pa opisno oceno, ki je ne znam dešifrirati, čeprav je v angleščini. Se pa pri vsej gužvi v hali sploh čudim, da je Chivas imel rep dvignjen. Ta razstava mislim, da je bila res neprijetna izkušnja za oba. Zahvaljujem se Leji in Kiri za spodbudo in pomoč!
Rahlo premraženi in ozlovoljeni smo se odpravili v Umag na krajši počitek in pašto na barko. Na razstavo smo prišli kar zgodaj, kar je pomenilo da smo samo dlje čakali, ker so zamujali z začetkom. Slabo vreme se je nadaljevalo. V primeru sončka pa bi ta razstava bila ena najlepših. Ko sva končno prišla na vrsto sva odplesala svoje in dobila odlično oceno, PRM in najlepšega psa pasmine
. Bob je seveda pobral starejši pes, ampak to je baje normalno. Hrvaškemu sodniku sva bila všeč. Ful se je ubadu s Chivasovim, khm, spolovilom in napisal v oceni da ima dovolj dolgega
. No, vsak po svoje. Z Lejči sva hotela počakati še na najlepšega mladega psa razstave, vendar ko ob 23:00 še vedno ni niti približno kazalo da bo konec ocenjevana, sva premražena odšla spat, ker sva morala že navsezgodaj domov. Leja je namreč imela službene obveznosti že ob 10:00.
Epilog. Kaj naj rečem dvojna razstava je napor, ob slabem vremenu pa prav neugodna reč. Chivas se je kljub vsemu dobro odrezal in se je ob Kirini spodbudi prav lepo zabaval. Vem, da potrebujeva še treninga da bova lepše plesala po ringu, ampak kar mi je pomembno je da počasi napredujeva in si nabirava izkušnje. Najlepše od vsega pa je, ko pridejo drugi udeleženci (iz različnih držav) do tebe in ti iskreno pohvalijo psa. Ena angležinja mi je dejala da imam najbolj tipičnega bigla kar jih je vidla in to nekaj pomeni saj je bigl anglež ane
. Več slovencev je mislilo, da sva tujca in je za mojim hrbtom "opravljalo" Chivasa, da tako lepega psa še niso videli. To vem tudi sam in zato je in bo Chivas vedno moj šampion!
